Projekt Panoptikon se je začel s pogovorom o javnih nadzornih kamerah v Sloveniji. Po vzoru beograjskega Share Foundation, ki v Beogradu spremlja širjenje nadzornega sistema Huawei, je tudi nas zanimalo, kako je sistem nadzora kamer urejen v prestolnici in drugih mestih po Sloveniji.
Glede na dejstvo, da so nadzorni sistemi videokamer pod nadzorom občin zavezani dostopu do informacij javnega značaja, smo na več občin naslovili zahtevke za dostop do informacij javnega značaja, s katerimi smo zahtevali podatke o kamerah.
Več mestnih občin (Koper, Maribor, Novo mesto) se je že odzvalo na naše zahtevke in nam predalo zahtevane podatke, ki jih lahko spremljate na tem spletišču. V času pisanja tega prispevka smo zahtevke naslovili še na preostale mestne občine in še čakamo njihove odgovore.
Mestna občina Ljubljana: Primer slabe prakse
A Koper, Maribor in Novo mesto niso bile prve občine, na katere smo naslovili zahtevke. Za prvi primer smo si namreč vzeli Mestno občino Ljubljana in od nje z zahtevkom po dostopu do informacij javnega značaja konec novembra 2021 zahtevali dokumentacijo o izvajanju videonadzora, ki ga v imenu občine izvaja Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice d.o.o.
Pričakovali smo, da bodo v dokumentaciji navedeni podatki, s katerimi si bomo lahko pomagali pri beleženju lokacij in tipov nadzornih kamer v prestolnici. Izkazalo se je, da zakonsko določena dokumentacija ne vsebuje relevantnih podatkov, saj gre bolj za pravno ureditev pravil dostopa in časovnih okvirov hrambe dokumentov.
Zato smo se na Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice d.o.o. konec januarja 2022 obrnili drugič in od njih zahtevali “približne fizične lokacije kamer (primer: Železniška postaja Ljubljana) ter tip in blagovna znamka kamer (primer: Panasonic WV-X6533LN).” V sredini februarja 2022 so nam z Javnega podjetja odgovorili, da nam zahtevo kategorično zavračajo in v obrazložitvi navedli kopico nelogičnih razlogov, saj so med drugim sklicevali tudi na GDPR oziroma trdili, da take evidence preprosto nimajo, kar je prvovrstni absurd.
Spisali smo pritožbo in zadeva je v sredini februarja romala na Urad informacijskega pooblaščenca. Ta je konec aprila 2022 ugodil naši pritožbi in ugotovil, da so razlogi za zavrnitev Zahtevka nemiselni ter Javnemu podjetju naložil predajo zahtevanih podatkov. A Javno podjetje se s tem ni strinjalo in je 6. 6. 2022 sprožilo upravni spor zoper odločbo št. 090-88/2022/10 z dne 28. 4. 2022, ki se vodi pod opr. št. I U 735/2022.
Občina Ljubljana deluje netransparentno
V medijskih poročilih lahko že več let spremljamo novice, kako se po Ljubljani razrašča sistem videonadzora, saj občina po dostopnih podatkih videonadzor izvaja na večih mestih – od parkirišč, križišč in drugih javnih lokacij do posameznih ozkih grl, turistično zanimivih točk in drugih lokacij. Članek iz leta 2017 govori o približno 300 kamerah na različnih lokacijah, promocijski članek iz marca 2022 govori o “več kot 250 kamerah na parkiriščih Mestne občine Ljubljana.” Uradne številke javnosti niso znane, pri vseh primerih gre za ocene oziroma ugibanja.
Skratka – izvajalec in dobavitelj strojne ter programske opreme se lahko hvalita z naborom kamer, meščanke in meščani, ki smo to nabavo plačali skozi različne davke in dajatve, pa ne. Zadeva je problematična še iz enega vidika – po dosedaj zbranih podatkih nam je uspelo izvedeti, da Mestna občina Ljubljana med drugim uporablja programsko rešitev podjetja Avigilion, ki je med najbolj znanimi razvijalci strojne in programske opreme za videonadzor, vedno bolj pa se uveljavlja tudi na področju biometričnega nadzora.
Tako nam zaenkrat preostane samo čakanje na sodne mline, ki bodo po vsej verjetnosti presodili, da smo upravičeni do zahtevanih podatkov (kar je že tako ali tako odločil Informacijski pooblaščenec) in bomo lahko bazo podatkov javnih nadzornih kamer dopolnili še s podatki iz Ljubljane.
Zakaj je to pomembno?
Javni videonadzor je eno od bolj problematičnih področij družbe nadzora, saj povezuje javne in zasebne akterje, pri čemer zaradi nadzora praviloma javnih lokacij (ceste, parki, javne lokacije) kamere nadzirajo večje število ljudi. Čeprav so v sisteme javnega nadzora vdelane varovalke, se vse preveč ljudi nadzora ne zaveda oziroma se jim ne zdi problematičen.
A zgodbe o problematičnih povezavah med zasebnimi in javnimi akterji, ki prihajajo iz regije in ki jih bomo popisali v prihodnosti, vedno večji pomen biometričnih podatkov in lažna uravnoteženost varnosti in zasebnosti tudi na tem področju zahteva kritično analizo in odgovorno državljanstvo.
Vse se začne s pridobivanjem javno dostopnih podatkov in analizo obstoječega stanja. Mestna občina Ljubljana je tako že pogrnila na izpitu odgovornega vladanja, videli pa bomo, ali ji bo uspelo izdelati letnik.