V Ljubljani je veliko občinskih nadzornih kamer, več kot v vseh drugih mestnih občinah skupaj. Objava zemljevida z lokacijami in tipi kamer je prvi korak odpiranja javne razprave o praktičnosti občinskega videonadzora v slovenski prestolnici.
Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice z njimi ne nadzoruje samo parkirišč in tržnic, temveč tudi glavna križišča, parkirne hiše, potopne stebričke, ohišja radarjev za merjenje hitrosti ter ulice v mestnem središču. Skupno število občinskih nadzornih kamer v Ljubljani je 536.
Ob ogledu zemljevida pa ni smiselno problematizirati samo velikega števila nadzornih kamer, temveč se je potrebno vprašati o učinkovitosti takega nadzora za reševanje težav s prometom, preventivnim in kurativnim pregonom kriminala in drugih deklarativnih funkcijah takih nadzornih sistemov.
Seznam kamer v Ljubljani
Na podlagi zahtevka za dostop do informacij javnega značaja nam je LPT poslal datoteko (.pdf, 4 MB)
Kje je kamer največ?
Največ kamer najdemo na skupno dvajset nadzemnih parkirišč, kjer 20 parkirišč pokriva 136 kamer, med katerimi je gostota kamer največja na sklopu parkirišč Žale in v sklopu parkirišč Tivoli. Na drugem mestu so parkirne hiše, kjer v petih parkirnih hišah najdemo 135 kamer.
Podatki: Ljubljanska parkirišča in tržnice, 2024
Na tretjem mestu lokacij z veliko kamerami so še štiri parkirišča P+R, kjer je skupno nameščenih 25 kamer. Skupno na parkirna mesta različnih oblik odpade dobra polovica vseh kamer pod nadzorom podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice.
Med lokacijami z največjo gostoto kamer je po uradnih podatkih na prvem mestu Parkirna hiša Kongresni trg, kjer na dobri polovici hektarja površine najdemo 65 kamer. Na drugem mestu je osrednja ljubljanska tržnica, kjer skoraj dva hektarja ozemlja pokriva 40 kamer. Kamere naj bi po zagotovilih izvajalca nadzora lokacijo snemale samo v času, ko tržnica ni odprta.
Na tretjem mestu s kamerami najgosteje poseljenih posameznih lokacij so parkirišča v Žalah z 29 kamerami na dveh hektarih in pol.
Kdo so proizvajalci kamer?
Največje število ljubljanskih občinskih nadzornih kamer je proizvedel kitajski proizvajalec Dahua, takih je dobrih 91% (488). Na drugem mestu je tajvanski proizvajalec Vivotek z 1,5% vseh kamer (9), na tretjem pa kanadski Avigilon z 0,9% (5) vseh kamer.
Največkrat uporabljena kamera Dahua HFW2431T-ZS ima ločljivost snemanja 4 megapiksle in z infrardečim žarkom omogoča snemanje v mraku oziroma popolni temi. Takih kamer je v Ljubljani 75, cena enote pa okrog 150 evrov.
Zanimiva je tudi kamera Dahua SD5A432GB-HNR, ki jo po dokumentaciji najdemo na križišču v Rakovi Jelši oziroma na Trgu mladinskih delovnih brigad na Viču. Poleg pet-megapikselske ločljivosti namreč omogoča tudi detekcijo obrazov (ne pa tudi prepoznavo) in detekcijo čustev (emotion recognition), stane pa dobrih 1000 evrov.
Na drugi strani spektra je v Ljubljani po podatkih podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice še vedno presenetljivo veliko analognih kamer, skupno 27 (4%), največje število jih najdemo v tunelu pod Gradom. Pri teh kamerah je praviloma značilna slaba kvaliteta slike in manjše zmogljivosti glede približevanja slike oziroma snemanja v ekstremnih pogojih.
Nejasno označevanje kamer in lokacij
Na večih mestih smo pri vnosu kamer v zemljevid opazili, da se lokacija v dokumentaciji ne ujema z lokacijo na terenu oziroma da v seznamu kamera ni poimenovana z blagovno znamko oziroma tipom.
Najbolj je to očitno na primeru Rakove jelše, kjer se dve kameri po naslovu sodeč nahajata ob hišah Rakove jelše, v resnici pa gre za kamere na križišču Barjanske ceste in Ceste dveh cesarjev. Podoben problem z geolokacijo smo imeli pri kameri z naslovom Zaloška cesta 2, ki se v resnici nahaja na križišču Očetovske ulice in Šuštarjevega nabrežja.
Določene zaprte lokacije (lokacije P+R, parkirne hiše) smo označili z približno površino in skupnim seznamom nadzornih kamer. Ob vnosu kamer v zemljevid smo si pomagali z uporabo storitve Google Streetview, pri nekaterih lokacijah tudi z ogledi v živo, kar bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Podane lokacije so vedno vezane na naslov in številko, zaradi česar lahko pri vnosu prihaja do manjših odstopanj, ki jih bomo sproti preverjali.
Družba nadzora ali varnostno gledališče
S pojmom varnostno gledališče (security theater – op.p.) ponavadi označujemo situacijo, v kateri izvajalec varnostnih ukrepov skuša ustvariti občutek varnosti, čeprav varnosti v resnici ne more zagotoviti. Pojem je v veljavo stopil po terorističnemu napadu na Dvojčka v New Yorku, kjer so oblasti uvedle večje število neučinkovitih in nepraktičnih ukrepov z namenom pregona terorizma.
Pri nadzornih kamerah v mestni občini Ljubljana zagotovo najprej preseneti številčnost kamer, čeprav analiza podatkov pokaže, da gre v več kot petdesetih odstotkih kamer za nadzor parkirišč različnih tipov.
V teoriji so kamere namenjene za hitrejše odzivanje na terenske izredne razmere oziroma preventivno preprečevanje kriminala, kar je izredno težko merljivo in dokazljivo. Za boljši pregled učinkovitosti nadzornih kamer trenutno čakamo še na podatke beleženja kriminala, ki so ga zaznale kamere mestne občine Ljubljana, a že dosedaj znani posamezni primeri opozarjajo na neučinkovitost nadzornih kamer pri tem početju.
Leta 2015 so za Dnevnik na LPT pojasnili, da “so kamere namenjene nadzoru opreme večje vrednosti, zagotavljanju pravilnega delovanja prometne signalizacije in prometne opreme ter varovanju opreme in zagotavljanju varnosti udeležencev v prometu,” ter preprečevanju vandalizma ter neplačevanja parkirnin, “rezultati takšnega nadzora so po njihovih podatkih več kot očitni, saj da se je poškodovanje prometne signalizacije in opreme na teh območjih zmanjšalo za 24 odstotkov. Za podatke, ki bi to korelacijo potrjevali, smo sicer zaprosili tudi na policiji, a so nam odgovorili, da takšne statistike ne vodijo. ”
Podoben odgovor smo od Policije prejeli letos, ko smo raziskovali smotrnost namestitve štiridesetih nadzornih kamer na območje glavne mestne tržnice. Ironija ne bi mogla biti večja – po podatkih LPT so se za kamere oktobra 2022 odločili zaradi povečanega vandalizma na tem območju, nato pa je občina decembra 2023 ugotovila, da je bilo kriminalnih dejanj na območju tržnice v novoletnem času prehoda v 2024 največje v zadnjih petih letih.
Zanimiva nadzorna rešitev je nadzor škatel merilcev hitrosti (radarjev) na ozemlju Mestne občine Ljubljana. Več kamer namreč na različnih lokacijah “varuje” škatle merilcev hitrosti, čeprav njihova učinkovitost ni jasna; v Rakovi jelši na primer kamera od zadaj “ščiti” škatlo merilca, ki je iz sprednje strani popolnoma zamazana s črno barvo.
Iz poslovnega načrta za leto 2023 (podjetje jih objavlja v aprilu) je razvidno, da podjetje na leto postavi do 50 novih nadzornih kamer, število pa je odvisno od investicij v določenem letu. Ker je skoraj polovico vseh kamer nameščenih v parkirnih hišah in drugih parkiriščih, bi lahko ocenili, da število kamer narašča predvsem zaradi gradnje novih parkirišč in parkirnih hiš.
Kitajska družba nadzora pri nas
Problematičen je tudi prevladujoči proizvajalec nadzornih rešitev, kitajsko podjetje Dahua.
Britanci so leta 2022 prepovedali uporabo nadzornih kamer Hikvision in Dahua na vseh vladnih stavbah, kot razlog pa so navedli strah pred kitajskim vohunjenjem, podobno so odreagirali Avstralci. Američani so leta 2023 na eni od front tehnološke hladne vojne prepovedali uporabo nadzornih kamer kitajskih podjetij Hikvision in Dahua za nadzor zgradb javne uprave, saj so se bali odtekanja podatkov na Kitajsko. Ukrajinci so podjetje Dahua leta 2023 označili kot financerja ruske invazije, saj naj bi Dahua pomagala ruski federaciji financirati vojaške operacije, sankcije proti temu podjetju pa je poleti 2023 napovedala tudi Evropska unija.
Na začetku 2024 je več raziskovalcev opozorilo na ruske vdore v Dahua in Hikvision nadzorne kamere v Ukrajini, ki so Rusom pomagale usmerjati napade. Tudi Srbija, ki je “zaslovela” zaradi partnerstva s Huawei nadzornimi kamerami v prestolnici, po periferiji postaja vedno bolj odvisna od opreme Dahua.
Dahua je eden od največjih globalnih proizvajalcev cenovno ugodne nadzorne opreme, po količini opreme in tipu največkrat uporabljenih nadzornih kamer v mestni občini Ljubljana pa lahko ocenimo, da je odločitvi za izbor botrovala nizka cena ter dostopnost in ne kvaliteta izvedbe oziroma politični pritiski.
Pomanjkanje relevantnih statistik
Ne glede na namen vzpostavljanja videonadzora pa bode v oči tudi pomanjkanje relevantnih statistik, ki bi izhajale iz obdelave posnetkov več stotih kamer na območju Mestne občine Ljubljana. Zavedati se je namreč treba dejstva, da zbirka podatkov iz občinskih nadzornih kamer nastaja ne glede na to, kaj upravljalcev s temi podatki počne.
Hkrati so največje žrtve takega sistema videonadzora ljudje, ki uporabljajo javne površine, saj jim nadzor jemlje dostojanstvo in zasebnost, hkrati pa je neučinkovit pri pregonu kriminala oziroma ugotavljanju identitete storilcev kriminalnih dejanj.
V idealnem svetu bi namreč posnetki pregonljivih kaznivih dejanj pomembno pomagali organom pregona, posnetki urbanističnih težav pa prostorskim načrtovalcem pri izboljšavah življenja v mestu. Tako bi lahko vsaj deloma odtehali zlorabo zasebnosti meščank in meščanov, ki so vsak dan pod budnim očesom kamer javne uprave.
Idealni svet učinkovite družbe nadzora
Lokacije nadzornih kamer Mestne občine Ljubljana, s katerimi upravlja javno podjetje LPT d.o.o. so samo prvi korak k odgovoru na vprašanje o učinkovitosti in smotrnosti občinskega videonadzora javnih površin.
Pri odgovarjanju na to vprašanje je treba biti pazljiv, da se ne ujamemo v past učinkovitosti tehnodeterministične družbe nadzora oziroma da na videonadzor gledamo kot na samostoječo komponento urbanega okolja.
Ključno vprašanje namreč ni, koliko kamer je dovolj, temveč kako podatki iz občinskih nadzornih kamer vplivajo na razvoj politik in proces sprejemanja političnih odločitev. Gre za kompleksen sistem, kjer na posamezne politične odločitve vpliva več dejavnikov, a vseeno bi se v tem procesu morala poznati vloga občinskih nadzornih kamer.
Pregon kriminalitete
Podobno je s pregonom kriminalitete. Nemogoče je izmeriti preventivni učinek nadzornih kamer, a hkrati lahko na posameznih primerih razberemo, da te preventivno ne učinkujejo pri pregonu kriminala, hkrati pa je vprašljiva tudi njihova kurativna vloga.
Najprej bi morali dobiti odgovor na vprašanje, kako natančno se obdeluje informacije posnetkov mestnih nadzornih kamer. Občino smo že zaprosili za evidenco videonadzora, v katero naj bi občina beležila vse problematične dogodke, ki jih zaznavajo kamere. Evidenca nam bo dala novo informacijo o količini uradno zabeleženega materiala, na podlagi katerega bomo lahko začeli preizpraševati spremembo politik kot posledico dogajanja na terenu.
Zaenkrat lahko na dveh primerih opozorimo na neučinkovitost nadzornih kamer. Prvi primer so že večkrat omenjene večmesečne kraje bakra v parku Tivoli, kjer so nepridipravi šest mesecev kradli okrasje mestnih luči, kamere pa niso prinese želenega rezultata. Hkrati ni jasno, kako je Občina v šestih mecesih prilagodila politike na območju parka, da bi hitreje ujela tatu. Še več – namesto, da bi vsaj začasno odločevalci bakreno okrasje nadomeščali z drugo, tatovom manj privlačno različico, tega niso naredili.
Drugi primer je ena od lokacij z največjo gostoto nadzornih kamer – Ljubljanska osrednja tržnica. Upravljalec se je na podlagi netransparentnih lastnih evidenc oktobra 2022 odločil, da bo na slaba dva hektara površine namestih 40 kamer, saj naj bi te delovale kot preventivni ukrep omejevanja vandalizma. Na žalost je samo leto dni po namestitvi Mestna občina Ljubljana na isti lokaciji zabeležila rekordno število vandalizma v obdobju zadnjih petih let.
Urejanje prometa
Po podatkih občine v Ljubljani do septembra 2024 poteka vsaj en proces spreminjanja politik upravljanja s prometom na podlagi podatkov ene kamere. Prehod za pešce preko Dunajske je opremljen z videokamero, ki šteje gnečo na pločniku pred semaforjem in proži semafor v primeru večjega števila pešcev.
Problem v tem procesu vidimo s hkratnim zaprtjem in omejeno funkcionalnostjo te ceste, saj hkrati poteka prenova Železniške postaje Ljubljana, ki bo botrovala večim zaporam ceste na temu področju, kar bo zagotovo vplivalo na relevantnost podatkov meritev.
V teoriji bi kamere lahko pomagale tudi pri načrtovanju novih poti skozi mesto, a se iz izjav odločevalcev vidi, da za ta namen posnetkov praviloma ne uporabljajo. V intervjuju iz februarja 2024 je namreč podžupan Rok Žnidaršič priznal, da je prometni kaos “veliko večji sistemski problem, ki ga samo mesto ne more rešiti.” Če je po priznanju odločevalcev problem nerešljiv, zakaj potem potrebujemo podatkovne zbirke, ki bi nam v teoriji lahko pomagale pri reševanju?
Objava lokacij in tipov nadzornih kamer Mestne občine Ljubljana je samo prvi korak odpiranja javne razprave o smotrnosti in učinkovitosti takega videonadzora. Na potezi so odločevalci ter naši politični zastopniki v Mestnem svetu, ki bi morali na podlagi zgornje analize ukrepati in vsaj transparentno ter jasno pojasniti učinkovitost ter uporabnost sistema nadzora občinskih nadzornih kamer.
Raziskava je nastala v okviru zavoda Državljan D. Zavod deluje na področju človekovih pravic v informacijski družbi, praks množičnih medijev in aktivnega državljanstva. Podprite naše delovanje!