Mestna občina Ljubljana je oktobra 2022 na območje ljubljanske Tržnice namestila štirideset nadzornih kamer in s tem tržnico spremenila v eno najbolj nadziranih območij prestolnice. Kamere sicer delujejo samo po zaprtju tržnice, videonadzor pa naj bi bil “zelo dober preventivni ukrep za zmanjšanje in preprečevanje omenjenih dejanj”. Javno podjetje se je pri uvedbi posvetovalo z Uradom informacijskega pooblaščenca in po njegovih navodilih “ustrezno dopolnil dokumentacijo uvedbe videonadzora.”
Ko smo skušali ugotoviti, na podlagi katerih evidenc se javno podjetje odloča, katere lokacije znotraj občine so problematične zaradi vandalizma, so nam pojasnili, da to počnejo na podlagi ocen zaposlenih, statistik kriminala na posameznih lokacijah pa ne vodijo. Podobno so nam pojasnili na ljubljanski policijski upravi, kjer statistike kriminala vežejo na posamezno policijsko postajo in statistik za posamezne lokacije ne vodijo.
“S točnim podatkom o številu vandalizma na škodo posameznikov, pravnih oseb in upravljavca na območju Ljubljanske tržnice ločeno za zadnjih pet let ne razpolagamo, saj gre za res redke posamične manjše dogodke, kot primeroma: poškodba stojnice v času protestov, poškodba platna okoli zbirnega mesta za odpadke in manjši grafiti,” so pojasnili na Mestni občini Ljubljana.
Dodali so še, da “prav tako ne razpolagamo s točnim številom kaznivih dejanj za preteklih pet let. V primerjavi s preteklimi leti sicer izstopa druga polovica leta 2023, saj smo zabeležili nekaj vlomov in poskusov vloma, kar pa se je do konca leta 2023 umirilo.”
Trendi občinskega videonadzora
Kje vse v Ljubljani najdemo kamere in kaj ter koga snemajo?
Preberi več
Kamere na območju ljubljanske tržnice naj bi sicer snemale z omejitvami in sicer samo v času, ko tržnica ne deluje. To pomeni, da naj bi se kamere na zaprtem delu tržnice prižgale minuto čez četrto uro popoldne in snemale do minuto do sedmih zjutraj, na odprtem delu pa naj bi se kamere vklopile minuto čez šesto uro popoldne in snemale do minuto do šestih zjutraj.
Netransparentno beleženje dostopov do videoposnetkov
Z javnega podjetja so nam pojasnili, da od prvega januarja 2023 vodijo Evidenco dostopa do videonadzornega sistema, kamor ročno beležijo dostope do posnetkov in zahtevke za posamezne posnetke. Gre za tabelo, v katero zaposleni na javnem podjetju ročno zapisujejo, kdaj in do katerih posnetkov meščanskih nadzornih kamer so dostopali in s kakšnim razlogom.
V evidenci je od prvega januarja 2023 do petnajstega marca 2024 zabeleženih 1104 dostopov do posnetkov nadzornih kamer, od tega jih je dobrih sedemdeset odstotkov LPT izvedel na zahtevo različnih policijskih postaj. Iz evidence v večini primerov ni mogoče razbrati, znotraj preiskav katerih kriminalnih dejanj so policisti zahtevali dostop, v nekaj primerih je razvidno, da gre za preiskave ropov in vandalizma. Dostopov do posnetkov glavne tržnice v času evidence je 68, vendar so vključeni tudi primeri, ko so policisti zahtevali večjo količino posnetkov iz splošnega okoliša tržnice.
V zabeležene posege lahko upravičeno podvomimo oziroma jih označimo za zelo nenatančne. Od javnega podjetja LPT smo namreč poleg Evidence dostopa zahtevali še sistemski dnevnik dostopov do videonadzornega sistema, ki avtomatsko beleži vse aktivnosti, od ogledov prenosa v živo do pretakanja posnetkov iz kamer. Upravljalec lahko za nazaj preveri shranjene posnetke oziroma si na računalnik shrani del prenosa v živo.
Preverili smo več naključno izbranih datumov zabeleženih shranjevanj videoposnetkov iz Evidence in ugotovili, da se ne ujemajo z zapisi iz sistemskega loga. Hkrati sta Evidenca in sistemski dnevnik različne dolžine, zato za veliko zapisov sploh ni bilo mogoče preveriti dejanskega stanja. LPT nam je na vprašanje o neujemanju obeh dokumentov odgovoril, da je “log vezan na tehnično zmogljivost programske opreme, ker je vpisov zelo veliko, zato se podatki v Logij nanašajo na krajše obdobje od podatkov v Evidenci.”
To je problem, saj sistemski log ne ponuja identičnih informacij kot Evidenca dostopa, da na LPT nimajo kapacitet za hrambo večje količine podatkov pa kaže tako na relativno neučinkovitost sistema kot tudi na večje možnosti zlorab zaradi odsotnosti evidenc.
Glede neujemanja shranjevanj posnetkov pa so pojasnili, da “sta namen in vsebina Loga in Evidence drugačna, zato je v Logu zabeleženih več dostopov kot v Evidenci. Downloads v logu ne pomeni shranjevanja posnetka, temveč le dostop do posnetka,” ter dodali, da “pri vnosih v Log in Evidenco ne prihaja do neskladnosti lokacij, temveč za evidentiranje različnih dejanj obdelave. Vpogledi v posnetke se opravijo pogosteje in se vsakič v Logu avtomatsko evidentirajo. Taki vpogledi so npr. vezani na preverjanje poteka prometnih tokov, kjer se le vpogleda oz. preleti zgoščenost prometa na posameznih cestah oz. križiščih, enako se vpogledi glede zasedenosti opravijo tudi za območja parkirišč, pooblaščene osebe torej zgolj opravijo vpogled v posnetek videonadzornega sistema (npr. za par minut), posnetek pa se ne shrani. Zgolj nekateri od teh posnetkov pa se shranijo, npr. v primeru incidenta – to dejanje obdelave pa se ustrezno zabeleži v Evidenci.”
To po naših podatkih ne drži. Na spletu namreč lahko preizkusimo identičen sistem za upravljanje z nadzornimi kamerami, kot ga imajo v javnem podjetju LPT. V sistemu lahko upravljamo s kamerami in preverjamo zapise v sistemskem dnevniku, ki se zabeležijo na podlagi naših dejanj.
Ko smo v demo različici sistema označili del prenosa v živo iz preteklosti, je sistem to zabeležil kot predvajanje posnetka (Recording was played). Ko smo izbrani del posnetka označili za shranjevanje na računalnik, je sistem to zabeležil kot prenos posnetka (Recording was downloaded).
Iz tega sklepamo, da upravljalci sistema občinskega nadzora v Mestni občini Ljubljana niso ravno vestni pri vodenju Evidence dostopov oziroma da selektivno izpolnjujejo Evidenco dostopa do videonadzora, kar je problematično vsaj z vidika dobrega gospodarja, hkrati pa odpira več vprašanj o zasebnosti meščank in meščanov prestolnice.
Takih neujemanj je še več. Izbrali smo si osem naključnih datumov in na njih preverili, kako vestno LPT beleži shranjevanje videoposnetkov. Četudi primerjavo poenostavimo in gledamo samo število kamer, iz katerih so shranjevali posnetke brez ponavljajočih se shranjevanj, je razlika šokantna. Podrobno analizo izbranih datumov najdete v priponki, poenostavljeno zabeleženo število shranjevanj posnetkov na izbranih datumih pa je takšno.
Pozor – spodnja tabela prikazuje samo razlike med zabeleženimi shranjevanji posnetkov, medtem ko je na področju ogledov posnetkov razlika še večja. LPT v sistemskem dnevniku na dnevni bazi praviloma beleži več kot šesto vpogledov v posnetke, medtem ko jih je v Evidenci v najboljšem zabeleženih do le nekaj deset. Pri zabeleženih vpogledih v Evidenci ne gre samo za vpoglede na pobudo zunanjih akterjev, temveč so pavšalno zabeleženi tudi vpogledi zaposlenih na LPT.
| Datum | Evidenca dostopa | Sistemski dnevnik | Razlika |
|---|---|---|---|
| 19.09.2023 | 2 | 30 | 175% |
| 2.10.2023 | 2 | 14 | 150% |
| 19.10.2023 | 5 | 52 | 165% |
| 25.10.2023 | 0 | 6 | 150% |
| 26.10.2023 | 1 | 43 | 191% |
| 30.10.2023 | 8 | 11 | 32% |
To neskladje za LPT očitno ni problem, saj so si je v Pravilniku o izvajanju videonadzora v 21. člen sicer zapisali nujnost zagotavljanja revizijske sledi, ki se izvaja tako v Evidenci kot tudi v programski opremi videonadzornega sistema, a na zanimiv način – videonadzorni sistem naj bi bil relevanten samo za beleženje dostopov do sistemov (ne pa tudi aktivnosti znotraj sistema), Evidenca pa naj bi beležila dejansko obdelavo posnetkov. Problema neskladja torej na papirju ni.
Zmaga tehnologije nad pravico
Ena od osnovnih zasebnostnih pravic je tudi seznanitev z lastnimi osebnimi podatki. To pravico lahko državljanke in državljani uveljavljamo kot mehanizem pridobivanja informacij, ki se o nas hranijo v različnih podatkovnih zbirkah, tudi na posnetkih občinskih nadzornih kamer.
Na LPT smo naslovili zahtevek po seznanitvi z lastnimi osebnimi podatki in se izjasnili, da bi radi prejeli videoposnetek našega vozila, kako zapušča določeno parkirišče. LPT je našo prošnjo zavrnil, saj naj bi bila obdelava posnetka, na katerem bi zameglili registrske tablice ostalih vozil na istem pakirišču, pač predraga. LPT namreč posnetke zamegljuje s pomočjo zunanjega poslovnega partnerja, ki mu to storitev zaračunava po veljavnem ceniku.
Po našem mnenju gre za nevarno obliko argumentacije zavračanja ene od osnovnih pravic posameznika, ki hkrati odpira nova vprašanja o izvedbeni usposobljenosti in hkrati nakazuje novo kršitev pravilnika, saj v njemu ni nikjer omenjeno izvažanje posnetkov iz sistema ter predaja neanonimiziranih posnetkov v roke tretjih oseb.
V pravilniku namreč v 19. členu piše, da je izvoz posnetkov onemogočen, dovoljen pa ob izrednih dogodkih sodnih in policijskih postopkov, kjer se posnetki prenašajo na nosilcih. Hkrati se LPT v 21. členu taistega pravilnika sicer zaveže, da bo ob korektno izpolnjenemu zahtevku za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki takemu posamezniku tudi dejansko posredoval posnetek, a praksa spet kaže drugače.
Pozor – vse to se je zgodilo na podlagi enega zahtevka za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki. Lahko se vprašamo, kaj bi se zgodilo, če bi naenkrat večje število ljudi zahtevalo isto stvar?
Koliko časa hranijo posnetke?
Še eno nejasno razdelano področje je hramba videoposnetkov. V dokumentu Pravilnik o izvajanju videonadzora je LPT določil, da bo posnetke hranil do največ treh mesecev, a je to obdobje po naših ocenah ocenjeno zelo velikodušno.
Za članek portala Ljubljanainfo so odgovorni na LPT pojasnili, da se posnetki hranijo do enega meseca, iz GDPR pravilnika je mogoče razbrati, da to ne velja za vse posnetke, saj se podatki iz avtomatskih prepoznav registrskih tablic hranijo samo en dan.
Zaka je to lahko problem? V Evidenci je mogoče ugotoviti večkratno zaprositev za posnetke s strani policijskih postaj, ki jih LPT nima več, saj je obdobje dejanske hrambe posnetkov že preteklo. Policija torej prepozno zaprosi za posnetke oziroma jih LPT zaradi domnevnih tehničnih omejitev hrani le za krajši čas.
Družba nadzora: za pravice ni denarja
Izredno zaskrbljujoč trend se pokaže, ko uparimo podatke o tehnoloških apetitih javnega podjetja in hkratnemu blokiranju posameznikovih pravic z tehnodeterministično logiko.
Iz uradnih podatkov je razvidno, da LPT vsako leto kupi več deset novih kamer, ki jih namešča po mestu. Hkrati so pri LPT več kot leto dni porabili za sodno bitko, v kateri je preprečevanje dostopa do podatkov o kamerah argumentiral z argumentom kibernetske obrambe pred vdori. Če bi bili podatki o blagovni znamki, tipu in geolokacijah kamer znani, bi to pomenilo večje varnostno tveganje. Nakazuje se sum, da javno podjetje slabo skrbi za kibernetsko varnost lastnega sistema, s katerim spremlja vse občanke in občane prestolnice, saj je skrivanje podatkov eden najslabših načinov varovanja teh podatkov.
Na podlagi evidenc lahko ugotovimo, da LPT velikokrat ne zagotavlja zadostne hrambe posnetkov, da bi ti lahko koristili policiji oziroma ti niso dovolj dobre kvalitete, da bi policija z njihovo pomočjo preganjala kriminal. Hkrati LPT oziroma mestna občina Ljubljana ne vodita nikakršne evidence o tem, kako se trendi kriminala zmanjšujejo na podlagi večjega števila nadzornih kamer oziroma kolikokrat nadzorne kamere dejansko pomagajo pri zmanjševanju kriminalitete. Gre torej za novo neučinkovito lastnost nadzornega sistema, ki ga plačujemo meščanke in meščani.
Sedaj smo ugotovili, da LPT zelo pavšalno vodi digitalno sled posnetkov in da sam sploh ni sposoben zagotavljati izvedbe vseh zasebnostnih pravic, ki jih imamo kot občanke in občani. Že obdelava enega zahtevka za seznanitev z lastnimi podatki je za LPT predraga in je zato ne izvajajo v praksi, čeprav so k temu vezani z zakonodajo, LPT pa ne beleži vseh izvozov posnetkov iz sistema.
Čas je za politiko!
Če se vam zdijo zgoraj opisane situacije problematične, potem zahtevajte reakcijo od odgovornih. Podpišite našo peticijo, s katero bomo od Mestne občine Ljubljana zahtevali večje zakonske obveze glede beleženja lokacij kamer oziroma tudi vi oddajte zahtevek za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki.
Vse to nam bo pomagalo pri spodbujanju politične in regulatorne razprave na temo občinskega videonadzora, od katerega imajo trenutno očitno korist samo dobavitelji nadzornih kamer in sistema za upravljanje z njimi.
Vse ostalo so papirnate sledi v pesku.
Raziskava je nastala v okviru zavoda Državljan D. Zavod deluje na področju človekovih pravic v informacijski družbi, praks množičnih medijev in aktivnega državljanstva. Podprite naše delovanje!