Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice je v začetku oktobra 2020 na osrednji ljubljanski tržnici namestilo štirideset nadzornih kamer, ki snemajo različne kotičke tega javnega prostora.
Kamere so po uradnih dokumentih nameščene na prikrit način, hkrati po besedah izvajalca videonadzora delujejo samo takrat, ko tržnica ni uradno odprta za obiskovalce (nočni čas).
Za ta ukrep se je podjetje odločilo iz naslednjega razloga: »Kljub različnim preventivnim ukrepom se število vandalizma, kaznivih dejanj in drugih varnostih incidentov na škodo posameznikov, pravnih oseb in upravljavca JP LPT d.o.o. ni zmanjšalo, zato je upravljalec preučil in prepoznal videonadzorni sistem kot zelo dober preventivni ukrep za zmanjšanje in preprečevanje omenjenih dejanj.«
Izvajalec je do te ugotovitve po lastnih besedah prišel na nesistematski način – ključna so bila nesistemska poročanja redarjev in drugega osebja, ki so zaznali posledice vandalizma na območju osrednje ljubljanske tržnice.
Kje vse najdemo kamere v Ljubljani?
Preverite analizo uporabe mestnega videonadzora na MOL in lokacije videokamer.
“Videonadzor se v Sloveniji uvaja zaradi prevladujočih interesov,” je na javni razpravi o problemu videonadzora pojasnil namestnih Informacijskega pooblaščenca, mag. Andrej Tomšič, ki je opozoril, da ima Slovenija področje videonadzora javnih površih zaradi večih zakonskih varovalk zasebnosti dobro urejeno. “Česar pa v zakonodaji ni… manjka ocena učinkovitosti nadzora, kar je hkrati zelo težko,” priznava Tomšič in daje primer: “Če imamo neko mesto nadzirano s kamerami in se tam nič ne zgodi…je to zaradi kamer ali drugega faktorja?”
Odpira se torej pomembno vprašanje o učinkovitosti videonadzora, dokazovanju učinka v praksi in utemeljevanju uvedbe ter umikanja videonadzora na javnih površinah, ko utemeljeni interes za uvedbo ni več relevanten.
Zaveza spremljanja učinkovitosti videonadzora
LPT je za kamere na osrednji ljubljanski tržnici prvič izdelal tudi zakonsko obvezno oceno učinkov v zvezi z varstvom podatkov (DPIA). To je nova zakonska obveza, ki jo je prinesel GDPR, na žalost pa se nanaša samo na novouvedene sisteme nadzora, ki so nastali po sprejetju GDPR direktive.
Izvajalec nadzora se je v temu dokumentu zavezal tudi k preverjanju učinkovitosti velikega števila nadzornih kamer na osrednji tržnici. »Upravljavec bo periodično preverjal, ali se z izvajanjem videonadzora dosegajo nameni, zaradi katerih je videonadzor zagotovljen.«
Hkrati je izvajalec nadzora v istem dokumentu pojasnil, da se bo »predvsem (se bo) pregledovala uspešnost namena izvajanja videonadzora glede na statistično zmanjšanje pojavov incidentov na območju tržnice v času po uvedbi videonadzora. V primeru, da bi se izkazalo, da potrebe po videonadzoru ni, bo upravljalvec z ukrepom izvajanja videonadzora ustrezno prenehal oziroman zmanjšal obseg, v katerem se videonadzor izvaja.«
Izvajalec videonadzora je torej učinkovitost nadzornih kamer na območju osrednje mestne tržnice povezal z upadom incidentov, zaradi katerih je bil videonadzor uveden (uničevanje inventarja, kazniva dejanja…).
Ocena učinka je torej neposredno vezana na umik nekaterih ali vseh od štirihdesetih nadzornih kamer, ki so trenutno nameščene na območju osrednje mestne tržnice in delujejo v času, ko tržnica ne deluje.
Tvegana ocena tveganj
Preberite uradno oceno tveganj, v katerih se izvajalec videonadzora “zavezuje” k preverjanju učinkovitosti in posledični ukinitvi videonadzora.
Preberi (.pdf, 7 MB)
Redne preverke brez dokumentacije
Ko smo hoteli od javnega podjetja z zahtevkom za dostop do informacij javnega znača pridobiti dokumentacijo periodičnega preverjanja učinkovitost videonadzora, nam je ta v odločbi pojasnil, da te informacije v materializirani obliki nima, da torej ne obstaja dokument, ki bi bil rezultat preverjanja učinkovitosti.
Hkrati je dodal, da »JP LPT redno preverja, ali se z izvajanjem videonadzora dosegajo nameni, zaradi katerih je videonadzor zagotovljen, in sicer zlasti preko spremljanja števila incidentov in podanih naznanitev kaznivih dejanj na območju tržnice po uvedbi videonadzora.«
Izvajalec videonadzora zaključuje, da se je »vse od uvedbe videonadzora dalje izkazalo, da je videonadzor učinkovit ukrep za varovanje premoženja in da se z njim dosega namen, zaradi katerega je bil uveden,« da pa »navedeno ni zapisano v obliki dokumenta.«
Pri preiskovanju področja občinskega videonadzora v mestni občini Ljubljana smo dosedaj naleteli že na toliko kontradiktornih in nesmiselnih izjav tako mestne občine Ljubljana kot tudi izvajalca videonadzora, javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice d.o.o., da lahko resno podvomimo o oceni učinkovitosti videonadzora, ki povrhu vsega ni nastala s pomočjo statistično relevantnih podatkov oziroma ni zapisana v dokumentu.
Izračun učinkovitosti videonadzora
Splošno merjenje učinkovitosti katerekoli novosti v sistemu se praviloma meri z izračunavanjem razlik med stanjem pred in po uvedbi. Štetje in natančen popis neželenih dogodkov na območju osrednje ljubljanske tržnice bi torej moral obstajati že kot utemeljitev uvedbe videonadzora, če ne že zaradi merjenja učinkovitosti tega ukrepa.
Marca 2024 smo v članku »Značilnosti javnega videonadzora v Ljubljani« že opozorili na odstonost kakršnikoli uradnih statistik kriminalnih dejanj na območju osrednje ljubljanske tržnice in sicer tako na Mestni občini Ljubljana, kot tudi na javnemu podjetju LPT in slovenski Policiji.
Javno podjetje LPT nam je takrat odgovorilo, da »s točnim podatkom o številu vandalizma na škodo posameznikov, pravnih oseb in upravljavca na območju Ljubljanske tržnice ločeno za zadnjih pet let ne razpolagamo, saj gre za res redke posamične manjše dogodke, kot primeroma: poškodba stojnice v času protestov, poškodba platna okoli zbirnega mesta za odpadke in manjši grafiti.«
Problematična dokumentacija dostopa
Zakaj LPT tako slabo popisuje dostop do občinskih videonadzornih kamer?
Hkrati so dodali, da »prav tako ne razpolagamo s točnim številom kaznivih dejanj za preteklih pet let. V primerjavi s preteklimi leti sicer izstopa druga polovica leta 2023, saj smo zabeležili nekaj vlomov in poskusov vloma, kar pa se je do konca leta 2023 umirilo.«
Če to izjavo primerjamo s pojasnilom uvedbe videonadzora na osrednji ljubljanski tržnici v oktobru 2022, lahko opazimo hudo razhajanje med razlogi za namestitvijo štiridesetih nadzornih kamer in dejanskim razlogom zanje.
Ne samo, da izvajalec videonadzora ob uvedbi oktobra 2020 za to očitno ni imel nikakršnega utemeljenega razloga, ampak je leto dni po namestitvi ugotovil, da kamere vandalizma ne odvračajo, temveč bi lahko celo rekli, da ga spodbujajo.
Kdo dostopa do posnetkov?
Iz uradne evidence dostopa do podatkov nadzornih kamer, ki smo jo od podjetja LPT pridobili spomladi leta 2024, lahko preverimo, kdo dejansko dostopa do posnetkov nadzornih kamer na območju osrednje mestne tržnice in s kakšnim namenom.
Kot smo že opozorili, do posnetkov praviloma dostopata dva akterja – pripadniki slovenske policije pri preiskovanju kriminala in zaposleni na LPT zaradi ugotavljanja stanja na terenu. Iz zabeleženih vpogledov v kamere sicer ni jasno razvidno, koliko vpogledov se je zgodilo zaradi kriminala na tržnici, kolikokrat pa so odgovorne osebe do posnetkov kamer na tržnici dostopali pri preiskovanju policijskih zadev, ki so slučajno vključevale kamere na tržnici.
Če torej povežemo izjave LPT o relativno majhnemu številu incidentov na osrednji ljubljanski tržnici in hkratnemu povečanju problematičnih incidentov v drugi polovici leta 2023, ki so imeli za posledico samo trideset odstotno povečanje vpogledov v posnetke nadzornih kamer v primerjavi s prvo polovico leta s strani policije, potem lahko opazimo zaskrbljujoč trend.
V povezavi z nadzornimi kamerami so zanimive tudi povezave med takratnim vodstom javnega podjetja in slovensko policijo. Od marca 2019 do junija 2023 je namreč to podjetje vodil mag. Andrej Orač, ki je bil pred tem zaposlen v slovenski policiji.
Da je slovenska policija velik uporabnik podatkov iz občinskih nadzornih kamer, ni nenavadno. Veliko število občinskih kamer vsaj v Ljubljani ponuja bogat vir podatkov za preiskovanje zločinov, kar policija praviloma dobro izkorišča. Hkrati nam je več virov pojasnilo, da so podatki iz teh kamer relativno neuporabni zaradi slabe kvalitete posnetkov, kratkega roka hrambe, ki je posledica nezadostnih kapacitet na LPT ter drugih praktičnih razlogov.
Glede na vedno večje število nadzornih kamer v prestolnici (v letnih načrtih LPT zadnjih desetih let v povprečju to podjetje vsako leto namesti več kot trideset novih kamer) in glede na dejstvo, da trend nakupov poskoči po letu 2019, bi lahko ugibali, če je šlo pri nabavljanju tudi za spodbudo s strani slovenske policije oziroma osebna prepričanja direktorja javnega podjetja, ki niso bila strokovno utemeljena.
Hkrati bi se morali vprašati, kakšen je končen namen videondzornih kamer na območju tržnice. V oceni tveganj LPT zapiše, da s tem varuje inventar in zaščito javne lastnine – retorično se lahko vprašamo, kako se s tem namenom sklada policijski pregon in preiskava primerov, kjer tržnica igra samo vlogo vmesne točke pri begu osumljenca.
Kdaj kamere niso potrebne?
Vrnimo se še k zavezi javnega podjetja LPT, ki je v oceni tveganj napovedalo ukinitev videonadzora, če za »to ne bo več potrebe« in se vprašajmo, kaj točno je v danem primeru potreba in kdaj ta potreba preneha biti relevantna?
Če zanemarimo večkrat izpostavljena neskladja ročno izdelanih zapisnikov vpogledov v nadzorne kamere in strojno izdelane dnevnike, je iz uradnih podatkov razvidno, da LPT potrebe po kamerah na tržnici očitno nima, saj je od januarja 2023 do marca 2024 zabeležilo samo devet vpogledov v posnetke na temu območju. V primerjavi s tem ima policijo veliko večjo potrebo, saj je v istem obdobju zabeležila več kot osemkrat več vpogledov v kamere oziroma drugače – v kamere je vpogledala petinsedemdesetkrat.
Trend vpogledov v več kot letu dni nakazuje povečevanje vpogledov s strani policije, kar bi lahko pomenilo, da kamere nimajo preventivnega učinka, a je iz opisov vpogledov mogoče razbrati prakso širokega policijskega pridobivanja posnetkov iz kamer, ki bi lahko potencialno pomagale policji pri razreševanju primerov. To pomeni, da posnetki kamer iz tržnice igrajo vlogo tudi pri preiskavi primerov, kjer nekdo beži čez tržnico, ocena dejanske učinkovitosti kamer na tržnici pa se tako še poslabša.
Ker LPT podatkov o uporabnosti nadzornih kamer ne zbira in na tem področju nima urejenih podatkovno reprezentativnih meril, hkrati nima izdelanih primerjalnih študij razmer pred uvedbo velikega števila kamer na območju osrednje ljubljanske tržnice, lahko torej celotno inštalacijo označimo za prvovrsten varnostni teater. Odsotnost relevantnih statistik namreč onemogoča relevantno ocenjevanje učinkovitosti videonadzora, hkrati se izvajalcu ni treba ukvarjati z umikanjem videokamer, ko so enkrat postavljene.
Kamere na osrednji ljubljanski tržnici torej bolj zanimajo Policijo kot redarje, pri čemer lahko tako torej podvomimo o njihovemu pravemu namenu oziroma potrebi s strani občinskega podjetja. Še ena zanimivost glede vpogledov v nadzorne kamere s strani javnega podjetja – po lastnih besedah se je največ kriminala v zadnjih petih letih na temu območju zgodilo jeseni 2023, vendar pa LPT v tem obdobju ni pomembno povečal vpogledov v kamere na temu območju.
Tako se lahko vprašamo, kdaj točno lahko LPT odloči, da kamere niso pomembne oziroma drugače – kako bo dejansko izpolnil obljubo iz dokumenta ocene učinkov, saj se je v praksi izkazalo, da nima nobenih pogojev za njeno izvedbo. Glede na manko podatkov je odgovor očitno metafizičen – kadarkoli in hkrati nikoli.
Podatkovna megla v kotlini
Že od začetka projekta Panoptikon pri javnemu videonadzoru opozarjamo na problematično netransparentno delovanje tako Mestne občine Ljubljana oziroma podjetja v njeni lasti, Ljubljanska parkirišča in tržnice. Najprej smo skoraj leto in pol porabili za pridobivanje dokumentov, ker se je javno podjetje odločilo, da bo izkoristilo vsa pravna sredstva, da do razkritja lokacij kamer v MOL ne bo prišlo.
Nato smo razkrili, da niti LPT niti Policija ne vodi podrobnih statistik učinkovitosti občinskega videonadzora, s katerimi bi lahko dokazali ali ovrgli uporabnost nadzornih kamer. Tako statistike uspešnosti videonadzornih kamer ne obstajajo, Policija pa ne beleži primerov, kjer bi posnetki videonadzornih kamer dejansko pomagali pri razreševanju kriminala.
Še več – Policija pri določenih primerih sama ugotavlja, da so kamere v večih primerih nekoristne, kot se je to zgodilo pri večmesečni kraji pokrovov luči v parku Tivoli, praviloma pa se na tiskovnih konferencah slovenske policije komentarjev o uporabnosti videonadzora ne razpravlja.
Izvajalec občinskega videonadzora se v prestolnici zavezuje, da bo spremljal učinkovitost videonadzora, nato pa ne zmore sproducirati niti enega dokumenta, ki bi to zavezo podkrepil. Prav tako smo na konkretnih primerih vpogledov v nadzorne kamere in anekdotah o kriminalu na ljubljanski tržnici dokazali, da nadzorne kamere v najboljšem primeru nimajo nikakršnega vpliva na zmanjšane kriminala, lahko pa bi celo rekli, da ga spodbujajo.
Poziv k politični razpravi
Več kot očitno je, da gre vsaj v primeru Mestne občine Ljubljane in povezanega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice d.o.o. za problematično prakso privatizacije občinskega videonadzora, ki bi ga morali mestni politični predstavniki obravnavati na sejah Mestnega sveta, saj obstaja več kot utemeljen sum, da gre za kaprico posameznikov, ki so bili v preteklosti zaposleni na slovenski policiji.
V ta namen smo pripravili meščansko pobudo, ki ima jasen cilj – mesto naj začne redno objavljati lokacije svojih nadzornih kamer, saj bo to prvi korak k razrešitvi tega problema. Pobudi prilagamo tudi peticijo, ki jo lahko še vedno podpišete in nam s tem pomagate doseči ta cilj.
Hkrati bomo na mestne politične predstavnike naslovili tudi nov poziv k ureditvi področja dejanskega izračunavanja učinkovitosti videonadzora. Izkaže se namreč, da izvajalec videonadzora v uradnih dokumentih podaja lažne zaveze preverjanja učinkovitosti, za katere nima niti osnovnih pogojev izvedbe.