Prehod za pešce na Dunajski cesti pri Gospodarskem razstavišču naj bi po besedah Mestne občine Ljubljana več let predstavljal problematično točko za meščanke in meščane, saj naj bi bili čakalni čas za prečkanje te izredno prometne vpadnice (pre)dolgi. Občina je zato na temu prehodu uvedla novost – kamere, ki zaznavajo prisotnost pešk in pešcev ter zeleno luč za njih prižigajo po potrebi.

Pri pozornemu branju se bralcu začnejo v glavi pojavljati vprašanja o smotrnosti uvedbe novega načina prižiganja zelene luči za pešce, saj lahko hitro ugotovimo, da je bilo to križišče že sedaj opremljeno z napravami, ki so zeleno luč za pešce prižigale takrat, ko je čakajoči na prehodu pritisnil na gumb.

To priznava tud Občina sama: »Že v sklopu rekonstrukcije Dunajske ceste smo iskali najučinkovitejšo opremo, ki bo omogočala boljše vodenje vseh vrst prometa. Oprema takrat še ni bila na voljo, zato smo vgradili sistem, ki je omogočal prečkanje pešcem in kolesarjem le s pritiskom na tipko. Če pešec ali kolesar ni pritisnil nanjo, je bil ves čas zelen signal za motorni promet, s tem pa se je podaljšal čakalni čas za pešce in kolesarje.«

Rešitev je Občina videla v večji avtomatizaciji, kjer bo »pri obstoječem semaforiziranem prehodu za pešce pri Gospodarskem razstavišču (bomo) namestili napravo za video zaznavo pešcev in kolesarjev, ki bo poskrbela za najavo pešcev in kolesarjev, ki čakajo ob prehodu. Prednost, ki jo ta prinaša, je, da bo kamera samodejno zaznala prisotnost pešcev in kolesarjev na prehodu ter sprožila odštevalni čas čakanja na zeleno luč. Pešcem in kolesarjem za prehajanje ceste odslej ne bo treba aktivirati tipke za odštevanje, motornega prometa pa ne bo ustavila rdeča luč, ko nihče ne bo želel prečkati vozišča.«

Občina je novost v sodelovanju z javnim podjetjem Ljubljanska parkirišča in tržnice za obdobje enega leta uvedla konec avgusta 2023 ter napovedala, »če bo testiranje pokazalo pozitivne rezultate, bo namestitev kamere postala stalnica na prehodih, kjer je prisotnost pešcev in kolesarjev zelo neenakomerna.«

Izkrivljanje rezultatov

Prehod čez Dunajsko cesto, kamor je izvajalec videonadzora namestil novo kamero za avtomatizacijo prižiganja zelene luči za pešce je le nekaj mesecev v enoletno testno obdobje doživel nov problem – prenovo železniškega nadvoza blizu tega prehoda. V začetku oktobra 2023, dober mesec po uvedbi testnega obdobja za nadzorno kamero na prehodu za pešce, je Mestna občina Ljubljana napovedala nov projekt.

»Izgradnja Potniškega centra Ljubljana (PCL) in celovita ureditev okoliške infrastrukture je zahteven in večplasten projekt, ki bo v naslednjih letih potekal v več fazah in na več lokacijah,« so zapisali na Občini in pojasnili, da bo Dunajska cesta na temu območju delno oziroma popolnoma zaprta več kot leto dni, vsaj do konca leta 2025.

Enoletno testno obdobje novosti na prehodu za pešce, ki se nahaja tik ob območju prenove, je bilo in bo podvrženo spremenjenim pogojem, zaradi katerih rezultati testa ne bi odražali normalnega stanja prečkanja prehoda na temu območju.

»Testiranje novosti« kot priročen izgovor

Pri analiziranju trendov in dejanskega stanja na področju občinskih nadzornih kamer v Mestni občini Ljubljana smo opozorili na problem štiridesetih nadzornih kamer na območju osrednje mestne tržnice v centru mesta.

Tam je namreč izvajalec nadzora na podlagi pavšalnih ocen redarjev ocenil, da bodo s kamerami uspešno zajezili vandalizem in kriminala, mi pa smo na podlagi (manka) uradnih dokumentov dokazali, da MOL oziroma izvajalec videonadzora nima izdelanih statistik kriminala in vandalizma pred uvedbo videonadzora, niti ne beleži rezultatov in morebitnega zmanjšanja odstotka kriminalitete po njegovi uvedbi.

Ko smo mesec dni po zaključku enoletnega testnega obdobja na Mestno občino Ljubljana in javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice poslali zahtevek za dostop do informacij javnega značaja, s katerim smo hoteli pridobiti »vse analize, izvedene pred uvedbo ter po njej in vsi ostali dokumenti, ki so povezani s tem projektom (naročilnice, računi, pogodbe…).«

Domnevali smo, da je Mestna občina Ljubljana oziroma izvajalec občinskega videonadzora na območju Mestne občine najprej izdelal študijo problema ter natančno popisal dejansko stanje, ki je po besedah občine botrovalo večim »pobudam, ki so se nanašale na predmetni prehod ter delovanje semaforja za pešce in kolesarje po pritisku na tipko.«

Nato smo pričakovali, da bosta javna upravljalca (MOL in LPT, d.o.o.) tekom testnega obdobja izdelala večje število dokumentov, s katerimi bosta beležila spremembe na podlagi izdelane teoretske podlage. Končno smo pričakovali, da bodo po zaključku testnega obdobja objavili študijo, s katero bodo dokazali oziroma ovrgli koristnost uvedene novosti.

Od kod ta naša pričakovanja? Občina je v napovedi uvedbe novosti sama zapisala, da bo primeru pozitivnih rezultatov testiranja »namestitev kamere postala stalnica na prehodih, kjer je prisotnost pešcev in kolesarjev zelo neenakomerna.«

Edini dokument je bil cenik

Občina in izvajalec videonadzora sta na naš zahtevek odgovorila z identičnim dokumentom – cenikom za 12.430,21 evrov, ki jih je Občina plačala izvajalcu za nakup in inštalacijo tehnološke opreme na temu križišču.

Hkrati so nam pojasnili, da »je bil navedeni sistem nameščen v okviru rednega vzdrževanja, in sicer na podlagi Pogodbe o izvajanju obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cest, v delu, ki se nanaša na vzdrževanje prometne signalizacije in prometne opreme na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet v Mestni občini Ljubljana za obdobje od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2023, sklenjene med Mestno občino Ljubljana in zavezancem.« ter da »z drugimi dokumenti, povezanimi z namestitvijo novega sistema delovanja semaforjev na Dunajski cesti, zavezanec ne razpolaga, zato se v preostalem delu zahteva zavrne.«

Cenik izvedbe

Na naš zahtevek po dostopu do informacij javnega značaja sta tako MOL kot LPT odgovorila samo s cenikom izvedbe.

»Testiranje novosti« je bilo torej izvedeno v sklopu vzdrževalne pogodbe, hkrati pa ni jasno, kakšni so bili rezultati testa oziroma kako pereč je bil dejanski problem. Še več – fraza o »pozitivnih rezultatih« testa je bila spet primer leporečenja brez dejanske dokumentacije, s katerimi bi izvajalci »testa« lahko ugotavljali njegovo koristnost in uporabnost, iz ponudbe pa tudi ni razvidno, za katero blagovno znamko in tip kamere gre.

Brez ocen učinkov na varstvo podatkov

Po uvedbi evropske uredbe GDPR in posledične implementacije v domačo zakonodajo morajo izvajalci videonadzora obvezno izvesti oceno učinkov na varstvo podatkov (DPIA) spada tudi  »spremljanje javno dostopnih območij v velikem obsegu, zlasti z uporabo optično-elektronskih naprav« ali po domače: občinske nadzorne kamere.

Pričakovali bi, da bi izvajalec občinskega videonadzora oziroma mestna občina Ljubljana za vse videonadzorne sisteme izdelal ocene učinkov, saj gre pri vseh občinskih videonadzornih inštalacijah za nadzor javno dostopih območij, a se v praksi izkaže, da ima za 536 kamer izdelano samo eno oceno – za nadzorne kamere na območju ljubljanske osrednje tržnice.

Primer pomanjkljivih ocen smo prijavili Uradu informacijskega pooblaščenca, a je to samo en del problema – v edini izdelani oceni učinkov namreč izvajalec videonadzora v Mestni občini Ljubljana jasno zapiše, da se bo »predvsem (se bo) pregledovala uspešnost namena izvajanja videonadzora glede na statistično zmanjšanje pojavov incidentov na območju tržnice v času po uvedbi videonadzora.

V primeru, da bi se izkazalo, da potrebe po videonadzoru ni, bo upravljalvec z ukrepom izvajanja videonadzora ustrezno prenehal oziroma zmanjšal obseg, v katerem se videonadzor izvaja.« Ko smo hoteli pridobiti dokumentacijo tega pregledovanja uspešnosti, so nam pri izvajalcu odgovorili, da te informacije v materializirani obliki nima, da torej ne obstaja dokument, ki bi bil rezultat preverjanja učinkovitosti. Hkrati je dodal, da »JP LPT redno preverja, ali se z izvajanjem videonadzora dosegajo nameni, zaradi katerih je videonadzor zagotovljen, in sicer zlasti preko spremljanja števila incidentov in podanih naznanitev kaznivih dejanj na območju tržnice po uvedbi videonadzora.«

Izvajalec videonadzora zaključuje, da se je »vse od uvedbe videonadzora dalje izkazalo, da je videonadzor učinkovit ukrep za varovanje premoženja in da se z njim dosega namen, zaradi katerega je bil uveden,« da pa »navedeno ni zapisano v obliki dokumenta.«  

To pa še ni vse. Ko smo vprašanje o kriminaliteti na območju osrednje ljubljanske tržnice poslali še na Mestno občino Ljubljana in policijsko postajo Ljubljana Center, so nam na obeh mestih odgovorili, da statistik na območju ljubljanske tržnice ne vodijo. Na mestni občini pa so še dodali, da statistik sicer nimajo, da pa je bilo leta 2023 po primerih vandalizma najhujše v zadnjih petih letih. Z drugimi besedami – vandalizem je eksplodiral leto dni PO uvedbi štiridesetih nadzornih kamer.

Občinski videonadzor je sistemski problem

Ljubljanska občina po številu kamer za skoraj petkrat prekaša drugo mestno občino na seznamu, dolga brada težav in izzivov s sistemsko nerazdelanim občinskim videonadzorom na območju Mestne občine Ljubljane se je v sredini oktobra 2024 iz popisovanja stanja na terenu premaknila v bolj tvorno fazo – na več naslovov znotraj Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana smo namreč naslovili meščansko pobudo za izboljšanje transparentnosti tega področja, s katero bi se Mestna občina zakonsko obvezala k objavljanju lokacij občinskih videonadzornih kamer ter njihovega tipa ter blagovne znamke.

Transparentnost občinskega videonadzora, ki jo nekatere občine že izvajajo, bi bila prvi korak k premisleku o njegovi učinkovitosti ter o negativnih posledicah pretiranega uvajanja videonadzornih kamer brez jasnih načrtov in ciljev.

Hkrati upamo, da bo pobuda izhodišče za širšo politično razpravo o večih izvedbenih problemih na temu področju, od pomanjkljive in nezadostne hrambe posnetkov, do nelogičnega uvajanja kamer in zgoraj opisanega nestrokovnega pristopka k reševanju mobilnostnih težav. Del sistemskega problema so definitivno tudi odločevalci sami, saj se več kot 80% vseh svetnikov in svetnic ni odzvalo na naše polletno večkratno vabljenje na sestanke s predstavitvijo meščanske pobude in širšega problema.

Število kamer v mestu pa narašča.

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *